V “ofsajdu”

Beseda sreča je v slovarju slovenskega knjižnjega jezika definirana kot razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja. Vsi smo nagnjeni k želji po sreči. Takšni ali drugačni. Do teme te objave sem prišel po nekem posnetku intervjuja z znanim slovenskim nogometašem. Ponuduil mi je kost, ki sem jo kar nekaj časa glodal in prišel do tega, da ima v bistvu športnik kar prav.

Ljudje smo taki in drugačni. Nekateri so bolj drugi manj nevoščljivi. Nevoščljivi pa smo največkrat prav gotovo zaradi domnevne “sreče”, ki jo ima človek na katerega smo “ljubosumni”, “nevoščljivi” ali kakorkoli hočete. V šoli recimo smo nevoščlivi sošolcem, ki naprimer ne znajo določene snovi, pa se vendar nekako “izvlečejo” brez spraševanja in tako neljube oglate ocene, ki ni 4. Vedno pomislimo, kakšno srečo ima ta oseba. Ali pa recimo v športu, pa se sprehodimo na nogometno igrišče, nekemu igralcu uspe neverjeten udarec s polovice igrišča, napol volej, napol škarjice v zraku in tej akrobaciji sledi zadetek. Pripombe se vse kajpak vrtijo okrog besedice na -s, ki je uporabljena v samem začetku besedila. Ali pa recimo prilika, ko je nek starejši gospod zadel sedmico na tako zelo priljubljeni igri na srečo - na lotu. Vsi pomislimo, kakšno gromozansko srečo je imel šele ta možakar.

Pa vendar smo nevoščljivi zato, ker enostavno mislimo da je sreča nekakšen dar “nevemkoga” in, da je to v bistvu zgolj naključje. Pa vendar sem mnenja, da sreča nikakor ne pride kar tako - iz nič. Stara slovenska modrost pravi: Sreča je opoteča. Kar bi v dandanašnjem jeziku razumeli kot: Sreča je negotova. Res je. Sreča ni predvidljiva, pa vendar ni podarjena. Ni “šenkana”, če se izrazim po domače. Sem mnenja, prav tako kot omenjeni športnik, da je srečo potrebno iskati. Sreča nam ni naklonjena če jo le križem rok čakamo. Moramo jo iskati. Tudi vera v neko stvar je zagotovo iskanje sreče. Če mi verjamemo, da se nekaj bo zgodilo in te stvari ne prepuščamo naključju, nam seveda bržkone lahko uspe pridobiti tudi srečo na našo stran. Srečo je potrebno le srečati, začutiti. Če brezvoljno spremljamo odvijanje življenja, sreče zagotovo ne bomo imeli. Sreča spremlja le hrabre, optimizma in vere¹ polne ljudi.

Dabl

1. s tem seveda ne mislim na besedo v povezavi z religijo. Je pa dejstvo, da je tudi religija ena izmed poti do sreče - o tem pa kdaj drugič [↩]