V “ofsajdu”

Vsak tedn se počutim močnejšega. Prejšnji teden sem preživel kot Popaj, za katerega vsi vemo kakšen je. Močan kajpak! Ampak kar se tiče čebel … nisem se še vdal! Prav dan današnji sem zopet brskal po panju in iskal še morebitno zadnjo kapljico medu, pa sem jo zopet “fasal”. Tokrat gledam lahko brez najmanjšega problema. Probleme bodo imeli ostali moški, saj se je konkurenca pri šminkiranju pred puncami povečala. Čebela me je pičila naravnost v biceps (v mišico na roki), tako da bom jutri imel več mišic, kot mogoče celo štajerski Arnold!

No čebelarska vsekakor je težka, ampak kljub temu tudi precej sladka. Danes pravzaprav nisem iskal ne zadnje kapljice medu, niti nisem imel namena žgečkati matice, pa so me vseeno kaznovale. Pa nič zato! Med pa je prvovrsten. Če je mogoče kakšen kanditat ali potencialni kupec mojega prvega domačega medu, naj se le zglasi, saj pol kilograma domačega gozdnega (odličnega) medu, stane le borih 2,5€.

No sicer pa bodo zagotovo z večjimi mišicami zadnovoljne Cerkljančanke, saj sem včeraj prestopil v vrste poštarjev in tako bodo v prihodnje imele prebivalke kaj videti na meni! Naj pa že kar vnaprej povem, da ne bom imel prav veliko časa v obdobju raznašanja pošte, tako da naj mi prej sporočijo in bom številko mobitela ter msn naslov napisal na kuverto No šalo na stran! Dovolj je bilo. V novem delovnem okolju, torej v službi Pošte Slovenije, so moji prvi vtisi zgolj pozitivni. Mogoče tudi zaradi dejstva, da je imel član poštarjev rojstni dan in se je veliko spilo, še več pa pojedlo. Kaj bi si še želel boljšega na prvi dan Če se bo pripetila kakšna zanimiva zadeva, pa boste tako ali tako izvedeli med prvimi

Dabl