V “ofsajdu”

Seveda pa poleg tega počel še marsikaj drugega, kar ni dovoljeno v našem zakoniku. Skratka sem največji grešnik na tem planetu. Vse to samo zato, da bi prišel v Haag.

Seveda nisem tak hudodelec, kot pripovedujeta naslov in prvi stavek. Pa vendar če bi že slučajno kadarkoli po nesreči napravil kakšen zločin, bi najraje odsedel v haškem zaporu. Verjetno je bil Radovan Karađić neke vrste vedeževalec, saj je nedvomno bil zločinec v preteklosti prav zaradi tega, ker je vedel, da bo v današnjih časih v haškem zaporu čepel v celici z oznako evropskega nadstandarda. Lahko bo gledal TV, poležaval v udobni vzmetnici Dormeo, seveda pa če mu bo slučajno dolgčas, se bo lahko uril v kuharskih sposobnostih, saj v celici ne manjka niti štedilnika. Ko pa bodo na obisk prišli njegovi prijatelji, pa bo ob kakšni kavi lahko odigral tudi partijo namiznega nogometa. Skratka verjetno se bo bolj zabaval na nizozemski kot na srbski ali bosanski zemlji.

Malo za šalo, malo zares. Resno se sprašujem, ali je mogoče biti hudodelec privilegij, ali pa je to sramotno dejanje. Res, tega ne razumem. Doma so me učili, da je to grozna sramota in da je to najslabše kar lahko doleti človeka. To so potrdili tudi pri verouku in kasneje tudi v šoli. Pa vendar je v današnjih časih tako zelo dobro poskrbljeno za zapornike, da mi je vse skupaj “brca v temo”. Nekdo, ki nima strehe nad glavo bo preprosto glave odrezal petim ljudem in trem ženskam pa bo pristal v zaporu in bo lahko tipkal na računalnik, gledal TV … Na ta način si bo rešil revno življenje.

Po mojem - zadev ne poznam in se tudi nisem preveč poglabljal v to - pa je težava v vedno večjih človekovih pravicah, oziroma v vedno večjem številu borcev za človekove pravice. Vsi se borijo, da bi bilo človeku lažje živeti, da bi lahko izkoristil vse svoje pravice … Mene pa so doma vedno učili: imaš pravice, ampak če se zavedaš da jih imaš, se moraš zavedati, da imaš tudi dolžnosti in odgovornosti. In ravno tega se dandanes malo ljudi zaveda. Če bi moje mnenje kaj štelo, ampak itak vem, da (vsaj zaenkrat) še ne bo, bi vse tiste, ki so zagrešili umor ali celo serijo umorov, enostavno postavil za zapahe do njihove zadnje ure. Nevem kaj je tukaj neetičnega. OK mogoče bi tisti, ki je umoril “le” enego osebo, dobil nekoliko milejšo kazen. A nikakor kazen pod 40 ali 50 let.

Mogoče so to le nekoliko preveč domišljave besede, ampak tako pač trenutno gledam na te stvari. Bog pomagej

Dabl