V “ofsajdu”

Uf končno sem se ponovno spravil k pisanju spletnega “dnevnika”. Po nekaj sušnih tednih, ko nisem in nisem našel teme, ki bi jo pretipkal v zbirko mojih dogodivščin in razmišljanj, sem le dobil “kost”, katero lahko oglodam pred vsemi. Danes smo namreč v okviru predrage Ekonomske gimnazije Kranj odpotovali na povsem drug konec Slovenije, kjer uporabljajo zanimiva mašila kot so naprimer: čuj, te, tak in podobno. To je predel Slovenije za katerega bi se takoj strinjal da se pomakne nekoliko bližje Gorenjski. Ljudje so naravnost fantastični, govorica mi je fenomenalna edino kar se ne more primerjati s prelepo Gorenjsko, je narava. Od narave imajo ti ljudje bolj malo…zgolj ena sama ravnina sredi nje pa se nekoliko dvigne Pohorje. To je to.

Koga sicer briga kaj smo si ogledali…pa vendar mogoče za tiste, ki boste v jeseni življenja prevzeli naziv največjega firbca, pogledali smo si mlin na Muri v Veržeju, Plečnikovo cerkev v Bogojni in končno smo si ogledali tudi štajersko metropolo. Seveda je prva stvar, na katero sem čakal dolge tri ure in pol vožnje, mariborski ponos z imenom Ljudski Vrt. Čeprav sem v štajerskem nogometnem hramu preizkušal glasilke že trikrat, sem jih vedno takrat ko je bil štadion napol podrt ali pa so ga ravno začeli graditi. Čeprav vsak teden spremljam gradnjo prek fotografij na internetu, pa je vseeno posebno doživetje ko vstopiš v ta velik objekt. Stvar je zgrajena tudi na precej akustičen način, saj se kar dobro sliši že pogovarjanje. Sicer pa bi takoj podpisal peticijo, na kateri bi bilo vprašanje: “Ali naj mesto Maribor postane prestolnica Slovenije?”. Maribor je mesto v katerem je življenje…v Ljubljani je tako…sivo…

No posnel pa sem še dve fotki…

Dabl