V “ofsajdu”

Na vsakem kotičku zemlje je zagotovo mogoče ujeti nekaj praznične energije v zraku. Seveda pa ta energija ni vedno in povsod pozitivna. V večini primerov se družine smehljajo v domačem krogu in se imajo lepo, moramo pa se vsekakor zavedati tudi, da so tudi ljudje, ki se takih praznikov, kot so božič in novo leto, preprosto bojijo. Bojijo se osamljenosti, bojijo se iti med ljudi. Nihče ne pomisli kako zelo se število samomorov poveča ravno v dneh, ko se večina ljudi veseli. No pa zamahnimo in negativno stran praznikov odstranimo iz misli. Naslikajmo si pred svoje oči podobo okolja s pozitivne strani.

Na podeželju otroci pomagajo staršem postaviti jaslice, božično drevo, skrbijo za zunanjost hiše in se kar se da skrbno pripravljajo na praznike. Če se odločimo v teh dneh priti z avtom do mesta…napačna odločitev! Ceste so tako zelo nasičene, da so kolone kar dolge. Če pa slučajno pridemo v mesto v takem stanju, da lahko opazimo tudi pozitivne stvari pa nam najprej v oči padejo družine, obložene z velikimi vrečami hrane, okraskov itd… Sicer v teh dneh nisem potoval, mi je pa na uho prišla “novica”, kaj se dogaja v raznih velemestih, med katere spada denimo tudi Valencia.

Mesto žari od zadovoljstva, veselja in pozitivne energije. Čeprav vse leto ljudje skorajda tekajo sem ter tja, se med prazniki stanje umiri. Ljudje se smehljaje sprehajajo po mestu, parkih in skratka uživajo. Nekateri ljudje pa si tudi v teh dneh poiščejo možnost zaslužka. Ne, ne mislim na trgovce, policaje, gostince in ostale skorajda oderuhe, ki nagrabijo največ denarja v času božiča. Mislim na ljudi, ki so umetniki. Umetniki v povsem drugačnem pomenu besede, kot si verjetno predstavljate. So umetniki, ker tako lepo znajo risati nasmehe na obraze. Pa ne s čopičem ali flomastrom. Nekateri s prelepim prepevanjem na ulicah ustvarjajo praznično, čarobno, energijo. Ja, so nekateri, ki si prižgejo zgolj radio, zraven položijo klobuk in čakajo na evrske kovance. Večina uličnih popevkarjev pa igra na strune srca. Pretekli teden je baje skupinica slovenskih mladenk prepevala pred stolnico v Valencii slovenske božične pesmi. Od začetka so se ljudje zgolj zadržano nasmihali, kasneje pa so že spraševali ok kod prihajajo, koliko so stare, kako jim je ime in podobno. Ljudje so bili srečni, saj je slovenska glasba v španiji nekaj nevsakdanjega, nekaj nenavadnega!

Če bi jaz hodil po ulicah španskega mesta in bi uzrl štiri postavne Slovenke, ki prisrčno prepevajo božične melodije, bi se ustavil in poslušal. V klobuček pa ne bi vrgel niti enega evrskega kovanca. V klobuček bi položil kar evrski bankovec

Dabl